Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Vrhovno sodišče Gvineje je v nedeljo uradno razglasilo končne izide predsedniških volitev, ki so potekale 28. decembra 2025. Sodišče je potrdilo zmago generala Mamadija Doumbouye, ki je po uradnih podatkih prejel 86,72 odstotka oddanih glasov. S tem se uradno zaključuje obdobje vojaškega prehoda pod vodstvom Nacionalnega odbora za spravo in razvoj (CNRD), ki je državo upravljal od državnega udara leta 2021. Novi predsedniški mandat bo trajal sedem let, kar je v skladu z veljavnimi ustavnimi določili. Doumbouya je na volitvah zmagal že v prvem krogu, medtem ko je opozicija proces označila za simulacijo demokracije, saj glavnim opozicijskim akterjem ni bilo dovoljeno sodelovati. Kljub kritikam o legitimnosti volilnega procesa so sodne oblasti potrdile, da so bili postopki izpeljani v skladu z zakonom, kar Doumbouyi omogoča polno legitimnost na čelu države.

V Parizu se je zaključilo sojenje desetim obtoženim zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so bili zaradi širjenja teorij zarote, da naj bi bila prva dama rojena kot moški.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvom o sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za vodenje države, rekoč, da nima podpore. Poleg tega je Trump dejal, da bi se moral kolumbijski predsednik Gustavo Petro "paziti", po zajetju Nicolása Madura.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.

Zajem Nicolása Madura s strani ZDA je sprožil različne odzive v Latinski Ameriki, od obsodb do navdušenja. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in opozoril na nevaren precedens. Sočasno so se odzvali tudi kongresni voditelji v južni Kaliforniji.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.

Strmoglavljenje Madura je v Venezueli povzročilo praznovanja in nasprotovanja. Razkriti so bili tudi Trumpovi ultimati Maduru, vključno s ponudbo za emigracijo v Turčijo. Nova anketa je pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju. Analitiki so opozorili, da poteze Trumpa v Venezueli napovedujejo novo globalno ureditev in novo energetsko doktrino, ki sledi menjavi režima z izkoriščanjem naravnih virov.

Venezuelska podpredsednica je priznala, da ne ve, kje je predsednik Maduro, in zahtevala dokaz, da je živ. Medtem so se pojavile podrobnosti o ameriškem vojaškem napadu, v katerem naj bi bil Maduro s soprogo odpeljan iz države. Ameriška vlada je napovedala obtožnico proti Maduro, venezuelska vlada pa je ZDA obtožila napada na civilne in vojaške objekte.

Vlada Burkine Faso je napovedala uvedbo načela vzajemnosti pri vstopu v državo za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev je neposreden odziv na predhodno potezo Washingtona, ki je 16. decembra 2025 zaostril pogoje za vstop na ameriško ozemlje in Burkino Faso uvrstil na seznam držav, za katere veljajo popolne vizumske omejitve. Uogaduška vlada je v uradnem sporočilu za javnost zapisala, da je seznanjena z novimi ukrepi ameriških oblasti in da bo v skladu z mednarodno diplomatsko prakso uveljavila enake omejitve za ameriške državljane, ki želijo vstopiti v to zahodnoafriško državo. Ta korak pomeni dodatno zaostritev diplomatskih odnosov med državama, ki so se v zadnjem obdobju spopadale z nestrinjanji glede varnostnih in političnih vprašanj v regiji Sahel.

General Mamadi Doumbouya, vodja gvinejske hunte, je po delnih uradnih rezultatih nedeljskih predsedniških volitev dosegel prepričljivo prednost pred svojimi tekmeci. Po podatkih volilne komisije, ki jih je objavila državna televizija RTG, Doumbouya v številnih okrožjih prestolnice Conakry in v notranjosti države dosega več kot 80-odstotno podporo. Volitve so potekale več kot štiri leta po državnem udaru septembra 2021, ko je Doumbouya s prestola vrgel nekdanjega predsednika Alphaja Condéja. Čeprav so glavni opozicijski voditelji volitve bojkotirali, ker so bili izključeni iz volilne tekme, je volilna komisija poročala o presenetljivo visoki, 85-odstotni volilni udeležbi. Istočasno so volitve potekale tudi v Srednjeafriški republiki, kjer se je predsednik Faustin-Archange Touadéra potegoval za svoj tretji zaporedni mandat. V Gvineji medtem strokovnjaki, kot je dr. Seidik Abba, ocenjujejo, da proces označuje konec vojaške tranzicije, čeprav kritiki opozarjajo na zmanjševanje političnih svoboščin in odsotnost relevantne opozicije. Poraženi kandidati v nekaterih lokalnih okrajih, kot je Maurice Kakou Guikahué, so že priznali izide, medtem ko mednarodni opazovalci še podajajo končne ocene o legitimnosti procesa.

V Mjanmaru so potekale prve splošne volitve v petih letih, ki so potekale pod nadzorom vojaške vlade, medtem ko v državi poteka državljanska vojna.

Evropska unija je poudarila, da vztraja pri spoštovanju suverenosti Somalije, potem ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland. Afriška unija je izrazila zaskrbljenost, da bi vsak poskus spodkopavanja somalijske suverenosti ogrozil mir in stabilnost v Afriki, ter zavrnila izraelsko priznanje. Poudarili so tudi ozadje nastanka in neodvisnosti Somalilanda.

Alžirski parlament je sprejel zakon, ki francosko kolonialno vladavino razglaša za zločin. Nova zakonodaja poziva k reparacijam in uradnemu opravičilu, kar je Macron do sedaj zavračal.

V Maliju poteka preiskava proti Yannu Vezilierju, agentu francoske obveščevalne službe, ki je osumljen vpletenosti v zaroto. Vezilier je v priporu že štiri mesece. Hkrati je v Beninu 31 ljudi, večinoma vojakov, obtoženih poskusa državnega udara proti predsedniku Patriceu Talonu 7. decembra. Preiskava v Beninu še poteka, da bi našli morebitne druge udeležence.

Amnesty International je objavila podrobno poročilo, v katerem prvič obtožuje Hamas in druge palestinske oborožene skupine zločinov proti človečnosti, vključno z iztrebljanjem, med napadi na Izrael 7. oktobra 2023 in po njih. Organizacija je poudarila, da Hamas ni "beli angel" v konfliktu med Tel Avivom in Gazo.

Predsednik Republike Senegal Bassirou Diomaye Faye se je udeležil slovesne prisege predsednika Alassana Ouattare v Abidjanu. Na slovesnosti so bili prisotni tudi drugi voditelji držav in vlad.

Predsednik Gabona, Brice Clotaire Oligui Nguema, se je udeležil inavguracije predsednika Slonokoščene obale, Alassana Ouattare, v Abidjanu. Dogodka so se udeležili tudi številni afriški državniki, vključno s predsedniki Konga, Mauritanije, Gane in Senegala. Pred tem je predsednik Nguema sprejel predsednika Afriške razvojne banke.

Po vojaškem udaru v zahodnoafriški državi Gvineja Bissau je odstavljenega predsednika Umara Sissocoja Embalója prepeljalo v Senegal. Vojska je prevzela oblast in imenovala novega voditelja države. Podrobnosti o državnem udaru ostajajo nejasne.

Skupina vojaških častnikov v Gvineji Bissau je prevzela "popoln nadzor" nad državo dan po tem, ko so potekale volitve.